DEDIŠČINA

Ethnobotanica Slovenica

»Ako je korenina sveta, so svete tudi veje.«
(slovenski pregovor)

• 

• 

• 

• 

Rastline in ljudje

Rastline pripovedujejo zgodbe o veselju in žalosti, zdravju in bolezni, o času blaginje in pomanjkanja, času ljubezni, rojstva, smrti. V življenju naših prednikov so se od pomladi do zime vrstili dnevi in leta s pomembnimi mejniki, zdaj vsakdanje, zdaj svečano, pri tem pa je človeka vedno spremljala rastlina. Zgodbe o ljudeh, ki jih pripovedujejo rastline, nam tako razodevajo starosvetna izročila, ki si ne zaslužijo pozabe, in tradicionalna znanja, ki so vredna posnemanja in nam lahko še kako pomagajo, da se ponovno naučimo vzpostaviti harmoničen odnos z naravo. S spoštovanjem do podedovanega odprimo skrinjo znanja in modrosti …
(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

Etnobotanika na Slovenskem

Na Slovenskem se je etnobotanika razvijala bolj ali manj v skladu z evropskimi družbenimi in znanstvenimi tokovi. Prvi raziskovalci rastlinskega sveta in zbiralci ljudskega poimenovanja rastlin na Slovenskem so bili naravoslovci, etnografi, zbiralci ljudskega izročila in drugi slovenski rodoljubi. Predmet etnobotanike je v slovenski etnologiji prvič in edinokrat doslej opredelil dr. Valens Vodušek v Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja leta 1977. Etnobotaniko opredeljuje kot znanost o vzajemnih odnosih človeka in rastlinskega sveta, pri čemer je tradicionalno znanje o rastlinskem svetu del ljudskega naravoslovnega znanja o živi in neživi naravi.

Etnobotanika ugotavlja obsežno in vsestransko uporabnost rastlinskih vrst za človeka, izročila tega znanja in njegovo spreminjanje v sodobnosti.

Predmet etnobotanike je raziskovanje ljudskega znanja in verovanja o rastlinskem svetu, obenem z načini in rezultati uporabe tega znanja in verovanja ter nasploh vloga rastlinskega sveta v življenju določene  etnične skupnosti. Ljudsko znanje pomeni laično, z izkustvom pridobljeno znanje na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj ter s prevzemom tega znanja od starejših rodov. Etnobotanična preučevanja so usmerjena v odnos med človekom (skupnostjo) in rastlinami, uporabnost (utilitarnost) pa je gibalo teh odnosov. Zaradi potrebe po točnem strokovnem identificiranju in inventariziranju rastlinskih vrst pa je etnološko raziskovanje tega znanja vezano na specializirano naravoslovno vejo – botaniko.

Etnobotanično izročilo na Slovenskem