Ethnobotanica Slovenica


»Koreni znanja so grenki, plodovi sladki.«
(slovenski pregovor)

RASTLINA JE SVETA, OD KORENIN DO CVETA

Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem

Vlasta Mlakar © samozaložba, 2015

Število strani: 496

Mere (mm): 165 x 230 x 30

Teža (g): 1000

Vezava: trde platnice

NAROČILNICA

Knjiga predstavlja tradicionalna znanja in verovanja o rastlinskem svetu ter vsestransko uporabnost tega znanja v kulturi in načinu življenja Slovencev, ki je v marsičem skupno srednjeevropski tradiciji. Knjiga odpira vpogled v tisočletja staro in bogato izkustveno znanje naših prednikov o uporabi rastlin v prehranske, zdravilne, gospodarske, krasilne in obredne namene, ki je bilo vselej povezano z vero v nadnaravni svet, preko katerega je človek usmerjal svoje duhovno, družbeno in gmotno dojemanje sveta in sebe. Rastline so vsestranske spremljevalke človeka in mu dajejo vse, kar potrebuje za življenje. Avtorica prek najrazličnejših in najpogostejših načinov uporabe rastlin predstavlja izredno bogato dediščino znanja naših prednikov, njihovo modrost in prebrisanost, pogled na svet in naravne pojave, ki so izvirali iz globokega razumevanja in povezave z naravo. Knjigo, ki je prvo sistematično poljudno-strokovno delo s področja etnobotanike pri nas, dopolnjuje preko 80 dokumentarnih fotografij iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja.

»Naši predniki so bili varuhi posvečenega znanja, ki je izhajalo iz popolne usklajenosti z naravnim in kozmičnim redom. Častili so svete gore, zdravilne izvire, svete gaje in drevesa, rastline in živali, kamne na zemlji, planete in zvezde na nebu. Starosvetno znanje in modrost življenja v sožitju z naravo so ohranjali in prenašali na naslednje rodove, z različnimi obrednimi dejanji darovanja in hvaležnosti pa so naravi vselej vračali za vse tisto, kar so od nje prejemali.«
(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

Vsebina

Predgovor (prof. dr. Janez Bogataj)

Uvod (Vlasta Mlakar)

1. Gozd – vir hrane, zakladnica lesa in (ne)varno zavetje
Gospodarski pomen gozda
Les kot gradbeni in surovinski material
Druge tradicionalne rabe dreves
Nabiralništvo
Gobe in gobarstvo
Družbene razsežnosti življenja z gozdom in drevesi
Svetost gozda in dreves v slovenskem bajeslovnem izročilu

2. Kulturno-gospodarska uporaba rastlin za človekovo prehrano, za prehrano domačih živali in hrana kot zdravilo
Divje samorasle rastline za prehrano in zdravilo
Kulturne rastline za prehrano in drugo rabo
Vrtne rastline in vrtna kultura
Sadjarstvo in uporaba sadnih plodov
Rastline za pripravo alkoholnih napitkov
Rastlinska poživila – tobak, kava in čaj

3. Ljudska medicina in znanje o rastlinstvu
Od čarovnega do izkustvenega zdravljenja
Zdravilne rastline in domača lekarna
Strupene rastline, rastlinska bljuvala in splavila
Ljudsko živinozdravstvo in rastline za zdravljenje domačih živali

4. Rastline za osebno nego, rastlinska barvila in okrasne rastline
Rastline za nego telesa in doma
Rastlinska barvila
Okrasne rastline in krasilna umetnost

5. Vloga rastlin od pomladi do zime – od rojstva do smrti
Rastline v šegah in navadah življenjskega in letno-koledarskega kroga
Bajeslovne in druge čarovne rastline v ljudskem izročilu
Druga tradicionalna znanja o rastlinskem svetu

Viri in literatura

Abecedno kazalo rastlin

ORIS POGLAVIJ

1. Gozd – vir hrane, zakladnica lesa in (ne)varno zavetje

Gozd je že od pradavnine pomemben naselitveni, prehranjevalni in gospodarski prostor. Gospodarjenje z gozdom zajema nekoč razširjeno pridobivanje drevesne smole in drevesnih sokov ter nabiralništvo, ki vključuje nabiranje gob, stelje za živino, zdravilnih rastlin in gozdnih sadežev, plodov ter drugih rastlinskih delov. Drevesa človeku nudijo mnoge tuzemske koristi: les se uporablja za kurjavo, iz brun se tešejo bivališča, orodja in naprave, listi, lubje ali cvetje dreves imajo premnoge zdravilne lastnosti, najstarejše in z ljudskim verovanjem povezane pa so bajeslovne predstave o gozdu in drevesih. Naši predniki so verjeli, da je drevo hrbtenica, po kateri se povzpenjajo duhovi, ter da se duša po smrti preseli v drevo, ki jih po posvetitvi varuje pred nesrečo, zato je nekoč vsaka domačija imela svoje posvečeno drevo. Lipa je za Slovence nacionalni simbol – v slovenski mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti.

http://www.etno-muzej.si/files/styles/large/public/oc/teren_13/13_302a.jpg?itok=xgvJ5RHx

2. Kulturno-gospodarska uporaba rastlin za človekovo prehrano, za prehrano domačih živali in hrana kot zdravilo

Pomembno področje človekove rabe rastlin je prehrana oziroma kulturno-gospodarska uporaba rastlin za človekovo prehrano, za prehrano domačih živali in hrana kot zdravilo. Kulturno-gospodarska raba rastlin obravnava uporabo divjih samoraslih rastlin za prehrano in zdravilo, zgodovino in uporabo kulturnih rastlin, povrtnine in vrtnarstvo v okviru kmečkega gospodarstva, v nasprotju z meščanskimi in grajskimi vrtovi, ki so imeli predvsem estetsko in reprezentančno vlogo, posebnost pa so samostanski zeliščni vrtovi. H kulturnim rastlinam za prehrano ljudi in živine spada sadno drevje, na področje prehranjevalnih navad pa sodi tudi uporaba rastlin za pripravo alkoholnih napitkov in rastlinskih poživil (kava, čaj, tobak) ter kulturne navade njihovega uživanja v različnih socialnih in družbenozgodovinskih okoljih.

http://www.etno-muzej.si/files/styles/large/public/oc/teren_5/5_050.jpg?itok=bSO80xEo

3. Ljudska medicina in znanje o rastlinstvu

Ljudska medicina zajema skupek predstav in zdravilnih metod, kakršne so naši predniki delno poznali že v pradavnini in so jih na podlagi izkušenj izpopolnjevali v dolgi dobi svojega razvoja. Ljudsko zdravilstvo je manifestacija duhovnega življenja naših prednikov in temelji na poznavanju čarovnih sredstev in dejanj ter stvarnega in izkustvenega poznavanja bolezni in zdravilnih sredstev, največkrat pa gre za preplet obojega. Eden od čarovnih načinov zdravljenja so zagovori, s katerimi so vrači, zdravilci ali preprosti kmetje odganjali bolezni, ter druga čarovniška dejanja kot so sežiganje zelišč, odštevanje urokov, pljuvanje, dotikanje, umivanje ali vlečenje bolnika skozi čarovni krog. Ljudsko zdravilstvo, namenjeno zdravljenju ljudi in domačih živali, uporablja zdravilne rastline, nekoč pa so za to uporabljali tudi strupene rastline. Znanje o zdravilstvu in rastlinstvu se je v tisočletjih prenašalo z ustnim izročilom, od 16. stoletja naprej pa tudi s pisnimi viri. Pomembno vlogo pri širjenju znanja o zdravilnih rastlinah so imeli zeliščarji in ljudski zdravilci, ki so nabirali zdravilne zeli, z njimi zdravili in trgovali ter prepisovali ljudsko-medicinske bukve, ki so vsebovale napotke za uporabo nekaterih rastlin. Z uveljavitvijo medicine in farmacije v 19. stoletju je preprosto ljudsko znanje o čarovnih in zdravilskih učinkih rastlin počasi potonilo v pozabo.

http://www.etno-muzej.si/files/styles/large/public/oc/teren_33/33_054.jpg?itok=hNsRgNG-

4. Rastline za osebno nego, rastlinska barvila in okrasne rastline

V tradicionalni kulturi na Slovenskem so rastline uporabljali za pripravo domačih kozmetičnih pripravkov za nego in lepotičenje telesa, za nego in higieno doma ter za notranji in zunanji okras bivališča. Uporaba rastlin v lepotilne, negovalne, okrasne in krasilne namene je povezana z občutkom za dojemanje estetskih razsežnosti življenja in z doživljanjem lepote ter izhaja iz kulturnih in družbenih norm in zapovedi ter lepotnih idealov. Rastline so nekoč uporabljali tudi za izdelavo naravnih barvil za barvanje in krašenje tkanin, kar se je odražalo v tradicionalni noši in oblačilnem videzu. Gojenje rož je najbolj razširjena oblika uporabe rastlin v krasilne namene. Rastline s svojo lepoto odpirajo estetsko dimenzijo v načinu življenja in kulturi Slovencev, ki ima poleg okraševanja in krasilne umetnosti tudi globlji simbolni pomen.

http://www.etno-muzej.si/modules/galerist/created_images/teren_20_bestfit/20_636.jpg

5. Vloga rastlin od pomladi do zime – od rojstva do smrti

Rastline so imele pomembno vlogo v gmotnem in duhovnem življenju naših prednikov. Starodavna obredja, ki so jih pozneje prekrila krščanska praznovanja, so bila v najtesnejši zvezi z vegetacijskim ciklusom rastlin, zato so bila povezana s čaščenjem narave in njene rodovitnosti. Naši predniki so naravnim silam pripisovali magično-mistične lastnosti, saj so verjeli, da je vsa narava živa in da tudi rastline govorijo. Bajeslovno izročilo razkriva, da so naši predniki rastlinam pripisovali nadnaravne in čudodelne lastnosti, kar se je z ljudskim vraževerjem ohranilo vse v današnji čas. Najrazličnejše oblike tradicionalne uporabnosti rastlin v življenju naših prednikov izhajajo iz spoštljivega in posvečenega odnosa do narave. Rastline so med drugim uporabljali tudi za napovedovanje vremena, za lov in ribolov, rabili so jih za ljubezensko privabljanje ali krepitev spolne moči, vključili so jih v otroško igro in jih uporabili za rodbinska in zemljepisna imena. Rastline so človeka spremljale od rojstva do smrti, vselej in povsod, v večno ponavljajočem se krogu življenja od pomladi do zime.

http://www.etno-muzej.si/files/styles/large/public/oc/teren_13/13_353.jpg?itok=LDYzY2ul

NAROČILNICA