Ethnobotanica Slovenica

tradicionalno znanje in verovanje o rastlinskem svetu

Ako je korenina sveta, so svete tudi veje.

(slovenski pregovor)

Rastline in ljudje

Rastline pripovedujejo zgodbe o veselju in žalosti, zdravju in bolezni, o času blaginje in pomanjkanja, času ljubezni, rojstva, smrti. V življenju naših prednikov so se od pomladi do zime vrstili dnevi in leta s pomembnimi mejniki, zdaj vsakdanje, zdaj svečano, pri tem pa je človeka vedno spremljala rastlina. Zgodbe o ljudeh, ki jih pripovedujejo rastline, nam tako razodevajo starosvetna izročila, ki si ne zaslužijo pozabe, in tradicionalna znanja, ki so vredna posnemanja in nam lahko še kako pomagajo, da se ponovno naučimo vzpostaviti harmoničen odnos z naravo. S spoštovanjem do podedovanega odprimo skrinjo znanja in modrosti …

(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

Etnobotanika na Slovenskem

Na Slovenskem se je etnobotanika razvijala bolj ali manj v skladu z evropskimi družbenimi in znanstvenimi tokovi. Prvi raziskovalci rastlinskega sveta in zbiralci ljudskega poimenovanja rastlin na Slovenskem so bili naravoslovci, etnografi, zbiralci ljudskega izročila in drugi slovenski rodoljubi. Predmet etnobotanike je v slovenski etnologiji prvič in edinokrat doslej opredelil dr. Valens Vodušek v Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja leta 1977. Etnobotaniko opredeljuje kot znanost o vzajemnih odnosih človeka in rastlinskega sveta, pri čemer je tradicionalno znanje o rastlinskem svetu del ljudskega naravoslovnega znanja o živi in neživi naravi.

Etnobotanika ugotavlja obsežno in vsestransko uporabnost rastlinskih vrst za človeka, izročila tega znanja in njegovo spreminjanje v sodobnosti.

Predmet etnobotanike je raziskovanje ljudskega znanja in verovanja o rastlinskem svetu, obenem z načini in rezultati uporabe tega znanja in verovanja ter nasploh vloga rastlinskega sveta v življenju določene  etnične skupnosti. Ljudsko znanje pomeni laično, z izkustvom pridobljeno znanje na podlagi lastnih opazovanj in izkušenj ter s prevzemom tega znanja od starejših rodov. Etnobotanična preučevanja so usmerjena v odnos med človekom (skupnostjo) in rastlinami, uporabnost (utilitarnost) pa je gibalo teh odnosov. Zaradi potrebe po točnem strokovnem identificiranju in inventariziranju rastlinskih vrst pa je etnološko raziskovanje tega znanja vezano na specializirano naravoslovno vejo – botaniko.

Etnobotanično izročilo na Slovenskem

Kulturne rastline

Vremenske rastline

Čarodejne rastline

Bajeslovne rastline

Ljudska medicina

Stare arcnije

PLAKAT

Seminar za etnobotaniko

Od leta 2017 se v Slovenskem etnografskem muzeju odvija prvi slovenski seminar za etnobotaniko z naslovom Človek in rastlina. Namen seminarja je dvigniti zanimanje za to pri nas še neuveljavljeno znanstveno disciplino. Z interdisciplinarno zasedbo strokovnjakov (tudi iz tujine) želi spodbuditi in približati zanimanje za etnobotaniko širši javnosti ter tako spodbuditi nove raziskave, dejavnosti, projekte in medstrokovna sodelovanja, ki so usmerjana v zbiranje, raziskovanje, predstavljanje, predvsem pa razumevanje in ohranitev znanja o rastlinstvu za sodobne namene. Cilj seminarja je torej uveljavljanje etnobotanike kot interdisciplinarne vede v slovenskem prostoru, ugotavljanje starih, tradicionalnih znanj o rastlinstvu ter njihovo sodobno vrednotenje in raba za današnji čas.

Področje ljudskega znanja o rastlinskem svetu predstavlja zelo dinamičen splet različnih kulturnih dejavnikov, vsesplošna prepletenost rastlinskega sveta pa se kaže na vseh področjih kulture – materialni, družbeni in duhovni. Poleg tega sodobni raziskovalci postavljajo stara znanja o rastlinstvu v nove kontekste: ekologija in agrarni sistemi, biotska raznovrstnost, trajnostni razvoj in prihodnost človeštva. Bogata etnobotanična dediščina spodbuja obujanje starih in uvajanje novih, ustvarjalnih načinov uporabe rastlin, še zlasti v povezavi z naravnim zdravilstvom, zdravo prehrano in sodobnim nabiralništvom, ekološkim kmetijstvom, arhitekturo in krajinskim oblikovanjem ter turizmom. In ker je etnobotanika pri nas še razmeroma mlada in neuveljavljena disciplina, jo obsežno delo še čaka …

Program 2017: Tradicionalna medicina in zeliščarstvo

Program 2018: Kulturne rastline so dediščina človeštva!

Program 2019: Gozdovi in ljudje – dediščina za prihodnost

—————————————————————————————-