ETNOBOTANIKA

Etnobotanika in kulturna dediščina

Etnobotanika je posebna panoga etnologije, ki obravnava tradicionalno znanje in verovanje o rastlinskem svetu ter vlogo in pomen rastlinskega sveta v življenju določene etnične skupnosti. Pri tem je pomembno vse, kar ljudje o tem vedo, mislijo, čutijo, govorijo, kar verjamejo in počnejo, saj to opredeljuje odnos človek – rastlina. Eksistencialna povezanost človeka z naravo in rastlinskim svetom, nekoč bolj kot danes, je opredelila tesnost njunega odnosa, kjer je vselej v ospredju uporabnost rastlin za najrazličnejše namene in potrebe.

Ako je korenina sveta, so svete tudi veje.
(slovenski ljudski pregovor)

knjiga

Knjiga z naslovom Rastlina je sveta, od korenin do cveta predstavlja tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem in odpira vpogled v tisočletja staro in bogato izkustveno znanje o uporabi rastlin v prehranske, zdravilne, gospodarske, estetske in religiozne namene, ki je bilo vselej oprto v nadnaravni svet, preko katerega je človek usmerjal svoje duhovno, socialno in materialno dojemanje sveta in sebe.

Tisočletja staro znanje so naši predniki skrbno varovali, dopolnjevali in ga z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod. Knjiga razkriva stara izročila ljudskega znanja in verovanja o rastlinskem svetu ter predstavlja vsestransko uporabnost tega znanja v kulturi in načinu življenja Slovencev. Pri tem skozi najrazličnejše in najpogostejše načine uporabe rastlin razkriva izredno bogato dediščino znanja naših prednikov o rastlinskem svetu, njihovo modrost in prebrisanost, pogled na svet in na naravne pojave.

Koreni znanja so grenki, plodovi sladki.
(slovenski ljudski pregovor)

Naročite knjigo

Poljudno-strokovna monografija o slovenskem etnobotaničnem izročilu je izšla oktobra 2015. Dopolnjuje jo preko 80 dokumentarnih fotografij iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja.

Naročilnica
O avtorici

Vlasta Mlakar


kulturna antropologinja
avtorica, urednica, publicistka

Vlasta Mlakar, rojena 18. 1. 1968 v Ljubljani, je po izobrazbi diplomirana geografinja in etnologinja. Leta 1994 je diplomirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani s temo Ljudsko znanje o rastlinskem svetu, kar je bila posledica njenega večletnega osebnega zanimanja in študija zdravilnih zelišč. Leta 2002 je zasnovala celovit avtorski projekt z naslovom Blagajana in druge (g)rajske rože, v katerem je podala vsebinski program za revitalizacijo kulturnega spomenika Polhograjska graščina. Njeno strokovno raziskovanje in delovanje se je začelo vse bolj poglabljati na področju etnobotanike. Kot samostojna kulturna ustvarjalka je objavila številne poljudno-strokovne članke iz vsebin etnobotaničnega izročila in kulturne dediščine. Med leti 2006 in 2012 je bila urednica na založbi Mladinska knjiga, kjer je sodelovala pri nekaterih največjih nacionalnih leksikografskih projektih (Veliki slovenski biografski leksikon, Slovenika – slovenska nacionalna enciklopedija) in urejala področje turistike (Čudovita obzorja Slovenije, Poti za vse dni, Veliki atlas Slovenije). Od leta 2013 je ponovno samozaposlena v kulturi kot avtorica, urednica in publicistka. Predano zavezana etnologiji in slovenski kulturi se ukvarja s temami in vprašanji kot so vrednotenje pojmov naravne in kulturne dediščine, tradicije in identitete za aplikativno nadgradnjo na različnih področjih kulture, z vsebinami za razvoj podeželja ter zlasti z raziskovanjem slovenskega etnobotaničnega izročila; ljudsko znanje o rastlinskem svetu je obdelala tudi za Slovenski etnološki leksikon (2004). – DELO: Čaj, 2000; Nesnovna kulturna dediščina (soavtorica), 2006; Sto družinskih izletov po Sloveniji, 2006; Pradavna bajeslovna praznovanja skozi zodiakalni koledar, 2007; Deklica lastovka in druge zgodbe, 2008; Krompirjevi vojščaki in kulturna zgodovina krompirja (soavtorica), 2011; Rastlina je sveta, od korenin do cveta (2015).

Če si močen kot gorjača, kaj ti treba je še vrača.
(slovenski ljudski pregovor)